Četrta Linina pravljica v Ukrajini - terapija z matičnimi celicami (12. 7. do 17. 7. 2022)

POZOR: Besedilo, slike, video posnetke in link (do besedila, slik in video posnetkov), NI dovoljeno deliti izven obstoječe spletne strani, brez predhodnega privoljenja avtorja.

Hvala za razumevanje in upoštevanje avtorskih pravic!

Kako se je pričela letošnja pravljica z Ukrajino?

Spominjam se začetka leta, ko je bilo v Ukrajini razglašeno vojno stanje, mi pa naj bi čez slabe 3 do 4 mesece, tam imeli zdravljenje.

Marca 2022 je zazvonil telefon. Na drugi strani linije je bila naši družini že poznana novinarka z “Novice Svet24”, Polona Krušec, ki me prosila za izjavo v časopisu in me hitela spraševati, kako bo letos z Lininim zdravljenjem v Ukrajini, glede na razmere med Ukrajino in Rusijo?!

Bila sem pozitivno naravnana in odločena, da bo hčerka tudi letos deležna zdravljenja v ukrajinskem Kijevu. Moja izjava za Novice Svet24 je bila precej suverena: “Nadejam se, da se konflikti do takrat razrešijo. Upanjem imam.”

PRAVIJO, DA ČE DOVOLJ MOČNO VERJAMEŠ, ZAUPAŠ IN SI ŽELIŠ, SE TO TUDI URESNIČI!

In glej ga zlomka kaj je sledilo, navkljub vsemu, kar smo brali v medijih …

Bil je 13. maj 2022, ko je sledila “šok terapija” (v pozitivnem smislu), ki je kot družina nismo pričakovali. EmCell klinika v Kijevem je na svoji FB-strani razglasila ponovno odprtje in zagon dela s 1. junijem 2022.

Priprave na tokrat malo drugačno pot

V letošnjo Linino pravljico je bilo vpletenih veliko ljudi, saj nam je bilo prvo vodilo “varnost”.

Pred odhodom smo se predhodno na vse možne načine prepričali, da se bomo varno vrnili nazaj domov. Vsekakor smo v tej prednosti, da je mož vojak in je bilo pridobivanje informacij nekoliko lažje.

Hvala vsem, ki ste kakorkoli poskrbeli, da je naša pot tekla gladko, in da se je Lina nazaj vrnila obogatena za še eno čudovito izkušnjo več zdravljenja z matičnimi celicami.

In smo šli na pot. Tudi tokrat, sedaj že tretjič, z avtomobilom, saj letalske linije za Kijevo ne obratujejo.

Če smo šli do sedaj kar dvakrat čez Madžarsko, smo tokrat ubirali drugo pot, in sicer čez Poljsko.

Potovali smo preko kar 4 tujih držav: Slovenija – Avstrija – Češka – Poljska (nočitev) – mejni prehod “Medyka-Shehyin” – Ukrajina (Lviv – Zhytomyr – Kijev).

In seveda po isti poti nazaj …

Bilo je naporno, ampak neprecenljivo. Prvič v življenju sem stala na Čeških tleh, kar mi je pomenilo veliko, saj so moje korenine deloma tudi Češke.

Pa gremo na pot

Našo pot smo začeli v torek, 12. 7. 2022 in jo končali v nedeljo, 17. 7. 2022, okrog druge ure ponoči.

Na naši poti smo spoznavali čudovite dežele:

deželo vetrnic, ki so Lino povsem očarale (Avstrija);

dežele čudovitih naravnih danosti, s prostranim jezerom (Češko );

deželo neštetih McDonalds(ov) in letališča Krakov, ki ga je moč opazovati kar med vožnjo (Poljsko).

Na mejnem prehodu Medyka (Poljska) – Shehyni (Ukrajina) je čakanje veliko bolj znosno, kot na Madžarskem mejnem prehodu Zahony-Chop (lani in predlani). Če smo na Madžarskem za izstop iz Ukrajine čakali več kot 6 ur (v popoldanskem času), smo na Medyka-Shehyni čakali 2,5 ure (v večerno-nočnih urah).

Ukrajinski cariniki so bili zelo prijazni, niso nič komplicirali, Poljaki togi in neprijazni. Vendar pa je časovno bolj humano čakanje odtehtalo nad odnosom.

Četrta aplikacija matičnih celic na EmCell v Kijevem

Lina je bila zelo vesela, ko je ponovno videla njej poznane ljudi s klinike EmCell, in oni so bili veseli nje.

Ko nas je šofer dostavil pred kliniko in odprl vrata avtomobila, je Lina, brez da bi (po)čakala na naju starša, stekla v avlo klinike in se prešerno nasmejala poznanim obrazom, sploh našemu prevajalcu Antonu in svojemu doktorju, specialistu nevrologije, dr. Karaiev(u).

Sama pa sem bila najbolj vesele prijazne receptorke Valentine, s katero se veliko slišiva čez celo leto.

Kot običajno je Lina aplikacijo z matičnimi celicami prejela v treh delih:

infuzijsko (prvi dan – četrtek, 14. 7. 2022);

injektivno, v predel okrog popka (drugi dan – petek, 15. 7. 2022) in

nasalno, preko nasalnega spreja (drugi dan – petek, 15. 7. 2022).

Aplikacije se izvajajo v kombinaciji s hiperbarično kisikovo komoro tako v EmCellu kot kasneje doma v Sloveniji, v Hiperbarični Center bio2 v Brežicah.

Kisik je namreč odlična podporna terapija matičnim celicam, ki zelo spodbuja njihov obstoj in multipliciranje.

Po infuzijski aplikaciji je Lina običajno nekoliko zaspana in utrujena in tudi letos ni bilo nič drugače, zato si je privoščila pozni popoldanski spanec, z možem pa sva medtem pakirala.

📣 Pred predvajanjem vključite zvočnik.

Lina, kot 1. otrok v Sloveniji & 5. na svetu, prejela NasalExoDrops

Letošnje slovo od EmCell osebja je bilo zaradi nesigurnih razmer v Ukrajini sladko – grenko.

Odhajali smo veseli, saj je Lina sedaj zopet bogatejša za številčne matične celice, ki že hitijo po delu …

… a hkrati žalostni v skrbi za ljudi, ki ostajajo tam, saj se trenutno še ne ve, kaj čaka Ukrajino v prihodnje.

Pred odhodom je nastala slika … prečudovit skupni spomin na druženje, že tradicionalno nam je bil podarjen avtohtoni ukrajinski med, Linin doktor nevrologije, pa je Linici prinesel dva prav posebna paketa – NasalExoDrops.

Prvi paket je letos prejela promocijsko (zastonj), drugega smo dokupili.

Pogosto dobimo vprašanje, zakaj je bila naša odločitev prav EmCell v Ukrajini?

Odgovor se skriva prav v vrsticah višje. Na EmCell(u) se namreč resnično trudijo z inovacijami in izboljšavami že obstoječih protokolov zdravljenja z matičnimi celicami. Tokrat so za podporo obstoječi terapiji (na kliniki) izdelali nasalni sprej NasalExoDrops (za nadaljevanje terapije doma).

En paket vsebuje 3 stekleničke, za dobo enega meseca. Ne gre za samostojno terapijo, ki bi delovala brez osnovne aplikacije na kliniki, ampak gre za podporno terapijo, ki utrdi prejeto aplikacijo z matičnimi celicami na kliniki.

To leto so vsem otrokom z avtizmom en paket podarili kot podporno nadaljevalno terapijo obstoječi.

Zelo ponosni in hvaležni smo za priložnost, da jih je Lina preizkušala med prvimi … kot prvi otrok iz Slovenije in kot peti otrok na celem svetu

Kaj pravzaprav so NasalExoDrops?

NasalExoDrops so eksosomi pridobljeni iz matičnih celic.

Če grem na natančen prevod iz priloženih navodil, piše takole:

“Eksosomi so zunajcelični mešički, ki jih izločajo celice, merijo od 30 do 150 nm in skrbijo za miRNA, mRNA, nukleinske kisline, proteine, lipide in metabolite. So najpomembnejša komponenta v medcelični komunikaciji in regulaciji medceličnih signalov, ki določajo usodo celic, njihovo diferenciacijo in obnovitveno moč. Eksosomi imajo tudi ključno vlogo pri usmerjanju organizacije nevronov in vzpostavljanju nevronskih vezij v razvijajočih se možganih.”

In dalje …

“Eksosomi pridobljeni iz matičnih celic imajo pomemben vpliv na:

imunomodulacijske in proangiogene molekule, ki spodbujajo nevrogenezo;

zmanjšanje oksidativnega stresa in nevrotoksičnosti;

zmanjšanje apoptoze (celične smrti);

uravnavanje nevroprotekcije;

modulacijo vnetij;

povečanje angiogeneze;

imunomodulacijo;

zaviranje z vnetjem povzročenih poškodb hipokampalnih nevronov, kar ima za posledico izboljšanje kognitivne funkcije itd. (priložena slika)

📣 Pred predvajanjem vključite zvočnik.

Lina postavljena pred nove izzive

Ko smo se leta 2019 odpravili v Ukrajino, na aplikacijo s prvimi matičnimi celicami, z letalom, se mi kot mami niti približno ni sanjalo, kako jo bomo tja spravili čez nebo …

… pa smo jo.

Ko smo bili zaradi korone leta 2020, ko se je s 1. junijem 2020 država, epidemiološko gledano, šele ponovno odprla in letališča tam niso obratovala, smo bili ponovno postavljeni pred izziv …

… imeli smo samo 2 možnosti – ne iti ali iti z avtomobilom.

Zopet se mi kot mami ni niti približno sanjalo, kako bomo Lino tja spravili z avtomobilom? Pa smo jo. In kako bomo sploh uspeli z bivanjem v tolikih različnih apartmajih in z nenehno menjavo novih okolij ? Pa smo.

Naša mala nas neverjetno preseneča! Zato smo se naučili, da ji postavljamo vedno nove izzive

Letos sva se z možem posledično odločila, da spremenimo pot, da gremo čez mejni prehod na Poljskem (in ne na Madžarskem kot poprej).

Poleg tega smo namesto apartmajev izbrali za naša nočevanja hostel v kraju Rzeszów na Poljskem (Etna hostel) in hotel – business class v Kijevem v Ukrajini (Favor Park Hotel).

Priznam, da me je kot mamo, kar malo stiskalo v prsih, predvsem zaradi njene prehrane, ki je vezana na njeno zdravljenje črevesja (črevesni prehranski protokol), upoštevajoč alergije na hrano. Kuhanje v hostlih in hotelih je namreč drugačno, omejeno, oteženo.

In zopet je bila skrb odveč, vse je šlo gladko in Linica se je zopet super prilagodila novim okoliščinam in bila vesela novih dogodivščin

Velikokrat dobim vprašanje ali se “diete” držimo tudi na naših potovanjih (road trip-ih)?

Moj odgovor je “DA”, le da jo nekoliko prilagodimo. Vsekakor pa zelo pazimo kaj jemo, saj je na taki poti ustrezna prehrana še bolj pomembna kot doma, da se organizem nekje v tujini ne sesuje. S tem vzdržujemo imunski sistem, da na naporni poti ne kolapsne.

Prav zato imamo vedno s seboj en tak večji nahrbtnik s posodo in hrano, hladilne skrinje in ogromno od doma pripravljene hrane (skute, siri in masla iz ekološkega surovega mleka). Povsod so tržnice, kjer se dobijo domača živila, sploh domače sadje in zelenjavo. Letos smo pri starih ženičkah kupovali mleko in jagodičje, mini paradajzke; si delali sadne in zelenjavne solate itd.

Vsekakor sta nam letos zelo zelo prav prišla tudi indukcijska plošča in grelnik vode.

Sicer mamici to vzame nekoliko več časa in od mamice to terja bolj zgodnje vstajanje, ampak se, zdravstveno gledano, izplača.

📣 Pred predvajanjem vključite zvočnik.

Kako smo doživeli Ukrajino glede na obstoječo situacijo?

Najbolj pogosto vprašanje, ki ga dobivava z možem je, kakšno je zdaj stanje v Ukrajini, sploh v glavni prestolnici?

Kdor me pozna bi skoraj moral vedeti, da sama otroka nikoli ne bi peljala v nevarnost!!! Že to je lahko zelo zgovoren odgovor mnogim.

Poleg tega imamo doma vojaka, s katerim sva naredila celoten “research”, preden je padla dokončna odločitev (k odločitvi so prispevala mnenja mnogih

), za kar se jim kot družina najlepše zahvaljujemo.

V Ukrajini je trenutno stanje zatišja in vsaj zase lahko rečem, da me v Ukrajini ni bilo strah. Z veliko zagotovostjo pa si upam (po)trditi, da sta bila istih občutkov tako mož kot tudi Lina.

Razen slabega vremena, ko sta na nebu grmela in bliskala izključno teta strela in stric grom, smo sicer poslušali zgolj petje ptic, šelestenje dreves, rahel vetrič med travinjem, smeh otrok, klepet babic, druženje ljudi v paku ob glasbi itd.

Imeli pa smo res smolo z vremenom … o ja, imeli smo blazno slabo vreme – dež, veter, grmenje, precej nizke temperature.

Tudi v Kijevem, ki je bil naša ciljna točka, je bil za časa našega obiska mir. Priča smo bili prizorom kako se je življenje vračalo v stare tirnice. Vsepovsod so bile mamice z majhnimi otroci, družine so se z velikimi kufri vračale nazaj domov, dogajanje na cesti je bilo pestro, šoping centri in restavracije (pre)polne ljudi itd.

Na sprehodu po ulicah Kijeva smo vsepovsod srečevali polno ljudi, številne so bile mamice z vozički, nonice so zavetje našle na klopeh v parku, številni so bili tujci, ki so obiskali Kijev – bodisi turistično bodisi iz drugih razlogov.

Za ljudi se je situacija normalizirala, tudi promet na meji priča o tem, da ljudje (ne govorim o Ukrajincih) masovno rinejo v Ukrajino … vsak s svojim specifičnim razlogom.

Malo manj ugodno je za številne živali, ki so jih ljudje zapustili (pustili za seboj), ko so se v najhujših prvih tednih vojne umikali v tujino.

Prizori tavajočih in povoženih psov (tudi mačk) niso tako nič neobičajnega in to zna seči precej globoko v srce.

Moja največji “aha moment” je bil, ko sem doumela, kako zelo so se Ukrajinci potrudili obdelati res vse svoje površine (navkljub vojnim razmeram).

Žal nimam slik teh njihovih prečudovitih prostranih polj, ki jim ne vidiš konca, ampak lahko bi si jih Slovenci vzeli za zgled, saj bo samooskrba v teh časih še toliko bolj prišla do izraza kot poprej.

Medtem ko pri Ukrajincih raste žito, pri nas rastejo šoping centri. To me resnično žalosti.

Prava paša na cesti so bili tudi številni oldtajmerji, ki so kot spomin na nostalgične čase našega otroštva, pogreli srce tako meni kot možu.

Povsod na cesti je še vedno polno policije in vojske, bunkerjev in barikad, ceste so nekoliko preusmerjene in table zakamuflirane na tak in drugačen način. Več je nadzora nad vozili, čeprav nas začuda ni ustavil nihče … verjetno smo bili več kot očitni “turisti”.

Pred predvajanjem vključite zvočnik. P.S. Video posnetek deluje, nakljub vprašljivemu izgledu. 😁

Se vidimo zopet naslednje leto

Ob koncu naše že 4. poti na zdravljenje z matičnimi celicami v ukrajinski Kijev, bi se želeli iz srca zahvaliti vsem Lininim donatorjem, ki ste ji tako brezpogojno omogočili, da so njeni napredki z leta v leto opaznejši

Naša naloga ne bi smela biti usmerjena v to,

da svoje otroke utrdimo,

da bi se lažje soočili s

krutim in brezsrčnim svetom.

Naša naloga bi morala biti ta,

da vzgojimo otroke,

ki bodo naredili ta naš svet

manj krut in brezsrčen.

(L. R. Knost)

P.S. Vklopite zvočnike

Video: Utrinek iz Čeških žitnih polij (16. 7. 2022)